
Beseda psihologija je sestavljenka iz dveh delov: gr. psukhe - dih, življenje, duša (lat. psyche - duša oz. um) in logos - veda, doktrina, teorija. Psihologija je veda, ki na znanstveni način preučuje vedenje ljudi in živali. Preučuje duševne procese, osebnost, vedenje posameznika, njegov odnos do samega sebe in do soljudi (okolice).
Več
Psihiatrija je zdravstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem duševnih motenj. Temelji na medicinskem modelu obravnave. Psihiater je zdravnik, doktor medicine, ki je končal medicinsko fakulteto in opravil specializacijo ter specialistični izpit iz psihiatrije. Ukvarja se z odkrivanjem in zdravljenjem duševnih motenj in bolezni v okviru psihiatrije.
Več
Nevrologija je veja medicine, ki se ukvarja z živčevjem in živčnimi boleznimi. Pokriva področje žilne nevrologije in glavobola. Sem sodijo predvsem krvavitve, tromboze in embolije, ki se kažejo v splošnem s spremembami zavesti in predstavljajo zelo urgentna stanja, ki zahtevajo takojšnjo strokovno oskrbo.
Več
Urologija je veda medicine, ki deluje na področju obravnave in zdravljenja bolezni sečil pri obeh spolih ter bolezni spolnih organov pri moških. Pregled v urološki ambulanti priporočlamo moškim po 50. letu starosti oziroma vsem tistim, ki so imeli v družini kakršnekoli urološke bolezni.
Več
Pedagogiko kot vedo zanima, kaj je vzgoja in kaj izobraževanje, kakšen je odnos med njima, kako odrasli vplivajo na otroka ter kako se odnos med močnejšim in šibkejšim, neodvisnim in odvisnim partnerjem odnosa odvija, kakšne so lahko posledice tega odnosa in katere oblike tega odnosa do koristnejše za šibkejšega in odvisnega v odnosu.
Več
Logopedija se ukvarja s preprečevanjem, odkrivanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj človeške komunikacije. Izraz komunikacija se v tem kontekstu uporablja v najširšem pomenu vsega, kar se nanaša na osebo.
VečZdravja ni brez duševnega zdravja.
Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč je to stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja).
Duševno zdravje pomeni preplet naših misli, čustev in doživljanja, kar se kaže skozi pozitiven odnos do sebe, drugih in do sveta okoli nas. Gre za uspešno soočanje posameznika z izzivi vsakdanjega življenja. Kadar pa se ta s težavami težko sooča, slabo spi, ima nizko s samopodobo, takrat govorimo o težavah v duševnem zdravju.

»Ljubezen do sebe pomeni, da so psihično, mentalno in čustveno zdravje osebna prioriteta.«

Ko se pojavi stiska
Ljudje se s kriznimi situacijami soočamo različno dobro in na različne načine. Pomembno je, da smo v vseh obdobjih življenja do sebe in drugih strpni, sprejemajoči in potrpežljivi.
Pri nekaterih pa se lahko zgodi, da niso kos vsem izzivom življenja, zato se lahko hitro pojavijo občutki brezupa in nemoči. Razvijeta se lahko izgorelost ali depresija in v takih primerih je nujno potrebno poiskati strokovno pomoč.
Kdaj lahko pomagamo?
- Ob pojavu duševnih motenj,
- Ob težavah v medosebnih, družinskih ali partnerskih odnosih,
- Težave v delovnem okolju,
- Težave s samopodobo,
- Občutki preobremenjenosti,
- Druge težave v duševnem zdravju.

“Daj vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši v tvojem življenju!” Mark Twain
Prevetivne smernice za ohranjanje duševnega zdravja
V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja koncept pozitivnega duševnega zdravja, ki temelji na krepitvi in ohranjanju duševnega zdravja, in sicer s pozitivnimi kazalci, kot so pozitiven odnos do sebe in drugih, samospoštovanje in dobra samopodoba, uspešno soočanje z izzivi in težavami vsakdanjika, sposobnost prilagajanja okolici itd. In kaj lahko naredite sami za krepitev svojega dobrega počutja in duševnega zdravja?
- Naučite se sprejeti in ceniti samega sebe,
- obkrožite se z ljudmi, ki dobro vplivajo na vaše počutje,
- zdravo prehranjevanje,
- skrb za redno telesno aktivnost,
- umestitev prijetnih aktivnosti med dnevne aktivnosti, kot so hobiji, glasba, branje, …,
- gibanje na svežem zraku,
- poiščite pomoč, ko jo potrebujete.
Kadar so vaše težave dlje trajajoče in kljub trudu ne opazite željenih sprememb, se obrnite na strokovnjake Psihologije Julius.
