SAMOPODOBA

Objavljeno dne , avtorica Renata Javornik, mag. psih., Psihologija Julius d.o.o.

Samopodoba predstavlja eno temeljnih področij osebnosti in je organizirana celota lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnosti in drugih psihičnih vsebin, za katere je značilno, da:

  • jih posameznik v različnih stopnjah razvoja in v različnih situacijah pripisuje samemu sebi,
  • tvorijo referenčni okvir, s katerim posameznik uravnava in usmerja svoje ravnanje,
  • so v tesni povezavi z obstoječim vrednostnim sistemom posameznika,
  • vrednostnim sistemom ožjega in širšega družbenega okolja in
  • so pod nenehnim vplivom delovanja obrambnih mehanizmov, nekakšne membrane med nezavednim in zavestnim, ki prepušča le tiste vsebine, ki so za posameznikov jaz sprejemljive (Kobal Grum, 2017).

V številnih raziskavah se strinjajo, da je samopodoba strukturirana, torej sestavljena iz večjega  števila področij, ki so v hierarhičnem odnosu in naraščajo z zorenjem. Glavni konstrukti, ki naj bi predvsem v času mladostništva sestavljali posameznikovo samopodobo, so: telesna, socialna, čustvena in akademska samopodoba. Telesna samopodoba vključuje prepričanja in sodbe o lastni telesni privlačnosti, pri čemer prihaja do primerjave videza z drugimi, socialna samopodoba obsega predstave in prepričanja  o kakovosti odnosov z drugimi – še posebej z vrstniki istega in nasprotnega spola, sposobnost sklepanja prijateljstev ipd. Čustvena samopodoba zajema zaznave in prepričanja o lastni sposobnosti izražanja in obvladovanja čustev, akademaska pa predstave o lastnih sposobnostih in dosežkih na različnih področjih.

V različnih življenjskih obdobjih se posameznik srečuje z različnimi prioritetami, na podlagi katerih se oblikujejo konstrukti samopodobe (Kobal idr. 2003). Posameznik ima torej v različnih obdobjih svojega življenja različno samopodobo in področja le-te glede na posameznikov vrednostni sistem naraščajo, se manjšajo in tudi spreminjajo.

Človek, ki ima pozitivno samopodobo:

  • se spoštuje, si zaupa in se ceni;
  • si postavlja cilje in si prizadeva, da bi jih dosegel;
  • sodeluje z drugimi, jih sprejema in ima prijatelje;
  • se ne umika pred težavami, ampak jih poskuša reševati;
  • je pri svojih odločitvah samostojen, ne potrebuje odobravanja drugih;
  • se lažje prilagaja spremembam;
  • prevzema odgovornost za svoje vedenje;
  • prepoznava, sprejema, izraža in uravnava svoja čustva ter je večinoma dobro razpoložen.

Z zaposlitvijo in osamosvajanjem ter s sprejemanjem različnih družbenih vlog se oblikuje samopodoba odraslega. Delovno mesto kot pomemben del našega življenja ključno vpliva na posameznikovo samopodobo. Študije kažejo, da je bolj odgovorno delo povezano z bolj pozitivno samopodobo in samospoštovanjem; velja pa tudi obratno – posameznik z visokim zaupanjem vase in s pozitivno samopodobo bo zasedel boljše delovno mesto. Samopodoba torej pomembno vpliva na določanje kakovosti posameznikovega življenja. Bolj, kot je naša samopodoba pozitivna, več lahko dosežemo, počutimo se zmožnega doseči kompleksnejše cilje in sprejeti večje odgovornosti, kar pa prinaša tudi več osebnega zadovoljstva.  Poleg zaposlitve, kot ene izmed pomembnejših življenjskih prelomnic, pa tudi druge življenjske izkušnje prispevajo k samopodobi posameznika, kot so na primer ločitev, selitev, smrt bližnjega, rojstvo otroka in druge. Veliki življenjski dogodki, predvsem negativni, lahko namreč zamajejo našo samopodobo, zato se je pomembno zavedati njene krhkosti. Samopodoba v odraslosti je, kot smo že omenili, pogojena predvsem z življenjskimi cilji in posameznikovo uspešnostjo pri teh.

Poleg življenjskih dogodkov pa lahko na našo samopodobo vplivajo tudi mnogi drugi dejavniki. Eden izmed pomembnih in prisotnih predvsem v zadnjih letih, so vsekakor socialna omrežja. Vse več raziskovalcev se ukvarja z vplivi socialnih omrežij na posameznikovo samopodobo in rezultati, do katerih prihajajo, so precej zaskrbljujoči. Ugotavljajo namreč, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samopodobo posameznika – predvsem v negativni smeri. Zaradi nedosegljivih idealov, ki jih le-ta prikazujejo, se nižajo vsi vidiki samopodobe in posledično spodbujajo občutke tesnobnosti in depresije. Največ negativnega vpliva se pripisuje Instagramu, ki s svojimi fotografijami ustvarja lažno podobo srečnega življenja in popolnosti, kateri so uporabnikom nedosegljivi. Z nabiranjem všečkov se išče potrditev ter občutek sprejetosti, kar lahko do neke mere pozitivno vpliva na samopodobo posameznika, a sčasoma določeno število všečkov ni več dovolj; pokazalo se je namreč, da več všečkov kot dobimo, več si jih želimo, kar posledično vodi v začaran krog razočaranja, občutkov nesprejetosti in virtualnih potrditev.

Samopodobo je potrebno obravnavati kot nenehno razvijajoč se pojav, ki se spreminja glede na razvojno obdobje, vrednote, prioritete in cilje v danem življenjskem obdobju. Kadar zastavljenega ne dosežemo, to vpliva tudi na našo samopodobo. Z zavedanjem, da je potrebno sprejeti odgovornost za trenutno stanje, lahko te izzive uspešno premagujemo. Kljub temu se lahko zgodi, da zaradi različnih vzrokov svoje samopodobe ne znamo ali zmoremo izboljšati. To lahko vodi v občutja depresivnosti, anksioznosti, negotovosti, lahko pa se kaže tudi v obliki drugih težav v duševnem zdravju. Če želite narediti prvi korak k izboljšanju svoje samopodobe, nas lahko kontaktirate na info@julius.si ali 041 737 666.

USKLAJEVANJE DELA IN DRUŽINE

Objavljeno dne , avtorica Renata Javornik, mag. psih., Psihologija Julius d.o.o.

V današnjem času ljudje stremimo k ustvarjanju ravnovesja med družinskimi ter službenimi obveznostmi. Širše raziskave nakazujejo, da so ljudje, ki se zavedajo ravnovesja med delom in življenjskimi vlogami, bolj zadovoljni s svojim življenjem in poročajo o boljšem fizičnem in mentalnem zdravju (Haar in dr., 2014).

In kaj pomeni ravnovesje med delom in družino? Ali ga kdaj sploh dosežemo ali govorimo le o idealnem, v realnosti težko dosegljivem stanju? Te pojme je težko opredeliti, saj uravnoteženo življenje vsakemu od nas pomeni nekaj drugega. Kar je pomembno, je lastna percepcija tega, kako uravnoteženo življenje živimo. Na katero stran se nagiba tehtnica, je seveda odvisno od trenutnih življenjskih okoliščin, v katerih se posameznik nahaja. Nekatera življenjska obdobja so še posebej zahtevna z vidika usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, pa naj bo to v korist poklicu ali družini. Nekateri se v določenem obdobju posvečajo izključno karieri, in so v to tudi pripravljeni vložiti veliko časa. S prihodom otrok in novimi skrbstvenimi obveznostmi se ustaljeni ritem poruši – urniki postanejo odvisni od delovnega časa vrtca, šole, obšolskih dejavnosti. Fleksibilnost se lahko zmanjša, veliko pa je odvisno tudi od socialne mreže vsakega posameznika. Če je obdobje starševstva s tega vidika še posebej naporno, pa pogosto pozabljamo, da je usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja vseživljenjska situacija.

     

Zaradi demografskih sprememb – vedno večje starosti, ko mladi vstopajo na trg delovne sile, posledično za kasnejše odločanje za starševstvo, ter na drugi strani vedno daljšo delovno dobo, se ti problemi kopičijo, ne le v mladosti, ampak tudi kasneje. Skrb za starejše sorodnike je ena od situacij, ki bo za številne zaposlene vedno bolj pogosta, in s tem bodo prišli v ospredje novi izzivi na tem področju. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je vedno teže tudi, ker tehnologija briše nekoč ostro postavljene meje. Vedno manj se lahko odklopimo od službe – prehod med poklicnim in zasebnim je vedno bolj zamegljen. Seveda to ne velja za vse poklice, je pa trend tipov zaposlitev takšen, da je vedno več služb, ki so vezane na pisarniško poslovanje. Kljub temu, da nam dandanes tehnologija omogoča, da se od praktično kjer koli priklopimo na službeno e-pošto, je zato toliko bolj pomembno, da lahko (in smemo) potegniti mejo, do kam v zasebnem življenju bo služba imela vpliv. Bomo cel dopust pregledovali službeno pošto? Lahko delovni proces organiziramo tako, da smo pogrešljivi? Ker je meja vedno bolj zabrisana, ne preseneča, da so nekatera podjetja in organizacije v tujini že prepovedale komuniciranje z zaposlenimi izven delovnega časa, vključno s pošiljanjem nenujne e-pošte oziroma nenujnimi klici po končanem službenem času.

Kot ukrep za preprečevanje izgorelosti svojih zaposlenih je na primer nemško ministrstvo za delo svojim vodilnim prepovedalo pošiljanje e-sporočil in klicanje zaposlenih po telefonu izven delovnega časa, razen v nujnih primerih (Vasagar, 2013). Podjetje Volkswagen pa je že pred leti strežnike za pošiljanje e-pošte zablokiralo tako, da nekateri zaposleni ne prejemajo e-pošte na svoje telefone izven delovnega časa. Za to potezo so se odločili, ker so meje med zasebnim in poklicnim življenjem prevečkrat postale zabrisane (Eyder, 2011). In kje so pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja podjetja oziroma zakaj je sploh pomembno, da se ukvarjajo s to temo? Zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih sta bistvenega pomena za uspešen razvoj in rast podjetja. Učinki družbeno odgovornega sodelovanja z zaposlenimi niso le kratkoročni in trenutni, temveč prinašajo dolgoročne, pozitivne rezultate. Dodano vrednost podjetja namreč ustvarjajo zaposleni, ki morajo biti za to, da so produktivni, zavzeti in pripadni, seveda ustrezno motivirani. Če se nekdo na delovnem mestu ne počuti dobro, je pod nenehnim stresom, nezadovoljen z odnosi, seveda ne bo mogel (niti želel) izkoristiti vseh svojih potencialov.

Učinkovito usklajevanje dela in družine je zahtevno in zahteva veliko mero pripravljenosti s strani podjetja, je pa res, da si veliko storimo tudi sami. In kaj lahko storimo, da bo usklajevanje vsaj nekoliko lažje:

  • Postavite si prioritete: Preden sprejmete pomembnejšo odločitev, je pomembno, da določen čas posvetite razmišljanju o tej stvari. Določite, kaj je pomembnejše in kaj lahko počaka, ter se najprej lotite prioritetnih dejanj. Pogovorite se tudi s partnerjem, ki vam lahko pri vsem koristno pomaga.
  • Preučite možnosti: Preglejte, kaj vse počnete in seštejte ure, ki jih porabite za posamezno opravilo (denimo službo, kuhanje, čiščenje, skrb za otroke). Poskusite si čas razdeliti čim bolj optimalno in upoštevati časovne okvirje, ki si jih boste zastavili.
  • Razdelite si obveznosti: Moški v zadnjih letih vse več sodelujejo pri gospodinjskih opravilih – zakaj ne bi bilo tako tudi v vašem domu? Poskušajte enakomerno razdeliti družinske obveznosti.
  • Kombinirajte delovne naloge: Marsikatero delo je možno kombinirati z drugim, na primer, sprehod s psom, otrokom in partnerjem prinaša dvojno rešitev, saj skupaj preživite tudi kvaliteten prosti čas. V mislih imejte tudi, da je izredno pomembno, da preživite določen čas samo z družino in otroki brez obveznosti.
  • Poenostavite si opravila: Poenostavite si lahko praktično vse. Pripravite enostavne in hitreje pripravljene obroke. V družinska opravila vključite vso družino in na zabaven način opravite opravila.
  • Ravnotežje: Vse je v ravnotežju. Mnogi starši se verjetno nikoli ne bodo znašli v situaciji, ko bodo popolnoma obvladovali vse obveznosti. Zato je treba sprejeti tudi dejstvo, da je to normalno stanje in ne morete vsega opraviti takoj. Sprijaznite se, da morate nekatere obveznosti prestaviti in opraviti kdaj drugič in da zato še ni nič narobe.

Smo v času, ki od nas zahteva, da smo vpeti v nenehno hitenje in številne vsakodnevne obveznosti. Zato lahko nastanejo številni problemi pri usklajevanju in razporeditvi časa med družinskim, zasebnim življenjem in poklicno sfero. V kolikor menite, da imate težave pri usklajevanju dela in družine in da vas to spravlja v stisko,  nam lahko pišete na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.