PSIHIČNE TEŽAVE PRI MLADOSTNIKIH ZARADI POMANJKANJA DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA

Situacija, ki smo ji izpostavljeni zaradi dogajanja v zvezi z zdravjem in trenutno aktualnim virusom, nas postavlja pred svojevrsten izziv. Soočeni smo z novimi prepovedmi, novim načinom šolanja, omejevanjem svobode in še marsičim, kar ima velik vpliv na vsakdanjost odraslih in otrok. Mladostniki so v kontekstu trenutnega dogajanja, soočeni s povsem novimi dodatnimi stiskami, ki so ob vseh spremembah še dodatno breme pri razvoju zdrave psihične strukture mladih.

Pojavlja se lahko strašljiv občutek, da so vsa dejanja in trenutne izkušnje trajni in da bodo občutki osamljenosti, nemoči, strahu in obupa večno prisotni. Te intenzivne projekcije sedanjega stanja v prihodnost mladostnik največkrat ne uspe omiliti, saj ne more črpati iz življenjskih izkušenj kot odrasli. Mladostniku se zdi v danem trenutku vse težavno, izgubljeno in nepovratno. Strah pred občutkom, da nima nobenega vpliva na čas, da jutrišnji dan ne bo prinesel nobene spremembe, daje depresiji pri mladostnikih značilnosti preplavljanja. Zaradi pomanjkanja fleksibilnosti mišljenja adolescent ne zmore dogodkov pogledati iz ustrezne perspektive, zato velikokrat  dogodkom daje izjemen pomen in se na njih odziva dramatično. Kar je večkrat svojevrsten izziv in težava tudi odraslim, ki se s trenutno situacijo soočajo vsak na svoj način, tako kot najbolje zmorejo in znajo. Koliko je njihov način funkcionalen ali ne, je pa vprašanje celotnega družinskega sistema, njihovih okoliščin, družinske dinamike, norm, pravil in narave družinskega sistema.

Ravno v trenutkih negotovosti in nenadnih sprememb, je pomembno, da imajo otroci in mladi občutek, da so odrasli tu zanje in da so jim na voljo, če in ko jih bodo potrebovali. To jim daje pogon, da tudi oni opravljajo svoje naloge – se igrajo, učijo, raziskujejo in ustvarjajo.

Strokovnjaki so ocenili vpliv na duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki so bili pred epidemijo brez večjih duševnih stisk in, ki so iz funkcionalnih družin s povprečnim socialnoekonomskim statusom, torej takim, ki so lahko otrokom omogočili normalen prehod načina izobraževanja prek računalnika, pogovor o trenutnih razmerah, potrebno varnost in čustveno oporo.  Otroci do desetega leta starosti so se na razmere v veliki meri odzvali podobno kot njihovi starši. Če so starši ohranili mirnost in so jim razložili situacijo na način, ki je primeren njihovi starosti, otroci niso imeli večjih težav. Družine so lahko preživele več časa skupaj, skupaj so imeli obroke, hodili ven, se učili in skrbeli za gospodinjstvo. Starši so se z otroki ukvarjali več, kar je pozitivno vplivalo na izgradnjo medsebojnih odnosov.

Takšno preživetje epidemije je mogoče v tistih družinah, v katerih starši niso imeli eksistenčnih skrbi, s službo, ki ni bila ogrožena in jih med epidemijo ni preveč časovno obremenila, v družinah kjer ni prisotno psihično ali drugo nasilje, alkoholizem, bolezni ali drugih resnejših težav.

Mladostnikom iz ranljivejših in disfunkcionalnih družin je veliko težje. Njim je že samo dejstvo, da se ne smejo družiti z vrstniki in morajo ves čas preživeti v ožjem družinskem krogu, prineslo še več stisk. Svojo razvojno pogojeno potrebo po avtonomiji morajo zelo zaostriti, morda s pogostejšim zapiranjem v svojo sobo, z ostrejšimi sporočili staršem »pusti me pri miru«, z izzivanjem in poskusi prestopanja mej v družinskem krogu, morda so  bolj naporni, slabe volje in razdražljivi kot pred epidemijo.

Svojo potrebo po druženju z vrstniki  lahko do neke mere izpolnjujejo z druženjem preko družbenih omrežij, ki  so v uporabi večinoma pogosteje kot pred epidemijo. Kar lahko povzroči  nove težave v socialnih odnosih, poglobi osamljenost, poveča anksioznost pred virtualnim nasiljem, hkrati pa potencira pogoje za odvisnost od digitalne tehnologije in socialnih omrežij. Potrebna je tudi pazljivost pri varni uporabi interneta in socialnih omrežij, zato bi bilo potrebno, da so starši o tem seznanjeni in se izobrazijo o varni uporabi internetnih vsebin.

Pozitivna stran moderne tehnologije na drugi strani, pa je prav premostitev zunanjih omejitev, saj lahko na tak način ostanemo povezani, v stiku s prijatelji, sorodniki in drugimi, ki jih sicer ne bi mogli videti.

Mladostniki se zaradi pomanjkanja družabnega življenja lahko počutijo zelo osamljene, nemočne, jezne in žalostne. Čutijo krivico in razočaranje. Dvomijo vase in v pravila. Zato je nujno, da se o situaciji pogovarjajo, preverijo zanesljivost informacij in vzpodbujajo medsebojno komunikacijo.

Nekaj osnovnih načinov soočanja s stisko:

  • Predihamo frustracije in trenutke nemoči.
  • Ozavestimo izvor svoje jeze, strahu, žalosti in drugih občutkov.
  • Zaupamo se odraslemu ali osebi, ki ji zaupamo.
  • Postavimo meje in razmislimo, kdaj so te prekršene.
  • Določimo si cilje, kaj lahko naredimo s svojim časom.
  • Osredotočimo se na eno težavo na enkrat.
  • V vsakdan vključimo gibanje, svež zrak in zdravo hrano.
  • Poskrbimo za dovolj kakovosten spanec.
  • Naučimo se tehnik sproščanja.

Kako poskrbeti zase in svoj socialni krog, kljub omejenemu druženju?

  • Poskušajmo pogledati na trenutno situacijo kot na priložnost, da zaživimo drugače kot pred njo. To lahko pomeni, da si ustvarimo bolj umirjen življenjski ritem, namenimo več časa stiku z domačimi, skrbimo za hišne ljubljenčke, beremo knjige, se posvetimo  hobijem.
  • Dober odnos je najboljša preventiva. Negovati in skrbeti zase, za svojo družino in prijatelje ter harmonične medosebne odnose.
  • Ohranjanje rutine, ki jo zmoremo ohraniti. V kolikor moramo poskrbeti za samo izolacijo, poskrbimo, da ostanemo v stiku preko telefonskega klica ali sporočil.
  • Pomislimo, kaj lahko počnemo, česar prej nismo utegnili. Nap.: branje knjig, ogledi filmov, poslušanje glasbe, pospravljanje omar, ukvarjanje s hobiji, plesanje, telovadba, joga, sprehodi v naravi, učenje novega jezika ali inštrumenta.
  • Svoje hobije in zanimanja lahko podelimo s svojimi bližnjimi preko fotografij, sporočil, pisem in sodelujemo v ustvarjanju skupnih vsebin.

Pozitivno porast med različnimi viri pomoči, so izkazali tudi različni strokovnjaki, terapevti, psihologi in drugi, ki so svoje delo začeli opravljati preko spleta, kar pomeni, da so lažje dostopni, z manj logističnih težav. Poraslo je tudi število raznih internetnih vsebin, ki vzpodbujajo posameznike k skrbi zase, meditaciji in ozaveščanju.

Svojo pozornost namenite telesu, skušajte prepoznati lastne potrebe in občutke. V kolikor vas začnejo tesnobni občutki preplavljati, vedite, da niste sami in da se lahko obrnete na pomoč na naše strokovnjake. Pišete nam lahko na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.

USKLAJEVANJE DELA IN DRUŽINE

V današnjem času ljudje stremimo k ustvarjanju ravnovesja med družinskimi ter službenimi obveznostmi. Širše raziskave nakazujejo, da so ljudje, ki se zavedajo ravnovesja med delom in življenjskimi vlogami, bolj zadovoljni s svojim življenjem in poročajo o boljšem fizičnem in mentalnem zdravju (Haar in dr., 2014).

In kaj pomeni ravnovesje med delom in družino? Ali ga kdaj sploh dosežemo ali govorimo le o idealnem, v realnosti težko dosegljivem stanju? Te pojme je težko opredeliti, saj uravnoteženo življenje vsakemu od nas pomeni nekaj drugega. Kar je pomembno, je lastna percepcija tega, kako uravnoteženo življenje živimo. Na katero stran se nagiba tehtnica, je seveda odvisno od trenutnih življenjskih okoliščin, v katerih se posameznik nahaja. Nekatera življenjska obdobja so še posebej zahtevna z vidika usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, pa naj bo to v korist poklicu ali družini. Nekateri se v določenem obdobju posvečajo izključno karieri, in so v to tudi pripravljeni vložiti veliko časa. S prihodom otrok in novimi skrbstvenimi obveznostmi se ustaljeni ritem poruši – urniki postanejo odvisni od delovnega časa vrtca, šole, obšolskih dejavnosti. Fleksibilnost se lahko zmanjša, veliko pa je odvisno tudi od socialne mreže vsakega posameznika. Če je obdobje starševstva s tega vidika še posebej naporno, pa pogosto pozabljamo, da je usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja vseživljenjska situacija.

     

Zaradi demografskih sprememb – vedno večje starosti, ko mladi vstopajo na trg delovne sile, posledično za kasnejše odločanje za starševstvo, ter na drugi strani vedno daljšo delovno dobo, se ti problemi kopičijo, ne le v mladosti, ampak tudi kasneje. Skrb za starejše sorodnike je ena od situacij, ki bo za številne zaposlene vedno bolj pogosta, in s tem bodo prišli v ospredje novi izzivi na tem področju. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je vedno teže tudi, ker tehnologija briše nekoč ostro postavljene meje. Vedno manj se lahko odklopimo od službe – prehod med poklicnim in zasebnim je vedno bolj zamegljen. Seveda to ne velja za vse poklice, je pa trend tipov zaposlitev takšen, da je vedno več služb, ki so vezane na pisarniško poslovanje. Kljub temu, da nam dandanes tehnologija omogoča, da se od praktično kjer koli priklopimo na službeno e-pošto, je zato toliko bolj pomembno, da lahko (in smemo) potegniti mejo, do kam v zasebnem življenju bo služba imela vpliv. Bomo cel dopust pregledovali službeno pošto? Lahko delovni proces organiziramo tako, da smo pogrešljivi? Ker je meja vedno bolj zabrisana, ne preseneča, da so nekatera podjetja in organizacije v tujini že prepovedale komuniciranje z zaposlenimi izven delovnega časa, vključno s pošiljanjem nenujne e-pošte oziroma nenujnimi klici po končanem službenem času.

Kot ukrep za preprečevanje izgorelosti svojih zaposlenih je na primer nemško ministrstvo za delo svojim vodilnim prepovedalo pošiljanje e-sporočil in klicanje zaposlenih po telefonu izven delovnega časa, razen v nujnih primerih (Vasagar, 2013). Podjetje Volkswagen pa je že pred leti strežnike za pošiljanje e-pošte zablokiralo tako, da nekateri zaposleni ne prejemajo e-pošte na svoje telefone izven delovnega časa. Za to potezo so se odločili, ker so meje med zasebnim in poklicnim življenjem prevečkrat postale zabrisane (Eyder, 2011). In kje so pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja podjetja oziroma zakaj je sploh pomembno, da se ukvarjajo s to temo? Zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih sta bistvenega pomena za uspešen razvoj in rast podjetja. Učinki družbeno odgovornega sodelovanja z zaposlenimi niso le kratkoročni in trenutni, temveč prinašajo dolgoročne, pozitivne rezultate. Dodano vrednost podjetja namreč ustvarjajo zaposleni, ki morajo biti za to, da so produktivni, zavzeti in pripadni, seveda ustrezno motivirani. Če se nekdo na delovnem mestu ne počuti dobro, je pod nenehnim stresom, nezadovoljen z odnosi, seveda ne bo mogel (niti želel) izkoristiti vseh svojih potencialov.

Učinkovito usklajevanje dela in družine je zahtevno in zahteva veliko mero pripravljenosti s strani podjetja, je pa res, da si veliko storimo tudi sami. In kaj lahko storimo, da bo usklajevanje vsaj nekoliko lažje:

  • Postavite si prioritete: Preden sprejmete pomembnejšo odločitev, je pomembno, da določen čas posvetite razmišljanju o tej stvari. Določite, kaj je pomembnejše in kaj lahko počaka, ter se najprej lotite prioritetnih dejanj. Pogovorite se tudi s partnerjem, ki vam lahko pri vsem koristno pomaga.
  • Preučite možnosti: Preglejte, kaj vse počnete in seštejte ure, ki jih porabite za posamezno opravilo (denimo službo, kuhanje, čiščenje, skrb za otroke). Poskusite si čas razdeliti čim bolj optimalno in upoštevati časovne okvirje, ki si jih boste zastavili.
  • Razdelite si obveznosti: Moški v zadnjih letih vse več sodelujejo pri gospodinjskih opravilih – zakaj ne bi bilo tako tudi v vašem domu? Poskušajte enakomerno razdeliti družinske obveznosti.
  • Kombinirajte delovne naloge: Marsikatero delo je možno kombinirati z drugim, na primer, sprehod s psom, otrokom in partnerjem prinaša dvojno rešitev, saj skupaj preživite tudi kvaliteten prosti čas. V mislih imejte tudi, da je izredno pomembno, da preživite določen čas samo z družino in otroki brez obveznosti.
  • Poenostavite si opravila: Poenostavite si lahko praktično vse. Pripravite enostavne in hitreje pripravljene obroke. V družinska opravila vključite vso družino in na zabaven način opravite opravila.
  • Ravnotežje: Vse je v ravnotežju. Mnogi starši se verjetno nikoli ne bodo znašli v situaciji, ko bodo popolnoma obvladovali vse obveznosti. Zato je treba sprejeti tudi dejstvo, da je to normalno stanje in ne morete vsega opraviti takoj. Sprijaznite se, da morate nekatere obveznosti prestaviti in opraviti kdaj drugič in da zato še ni nič narobe.

Smo v času, ki od nas zahteva, da smo vpeti v nenehno hitenje in številne vsakodnevne obveznosti. Zato lahko nastanejo številni problemi pri usklajevanju in razporeditvi časa med družinskim, zasebnim življenjem in poklicno sfero. V kolikor menite, da imate težave pri usklajevanju dela in družine in da vas to spravlja v stisko,  nam lahko pišete na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.