USKLAJEVANJE DELA IN DRUŽINE

V današnjem času ljudje stremimo k ustvarjanju ravnovesja med družinskimi ter službenimi obveznostmi. Širše raziskave nakazujejo, da so ljudje, ki se zavedajo ravnovesja med delom in življenjskimi vlogami, bolj zadovoljni s svojim življenjem in poročajo o boljšem fizičnem in mentalnem zdravju (Haar in dr., 2014).

In kaj pomeni ravnovesje med delom in družino? Ali ga kdaj sploh dosežemo ali govorimo le o idealnem, v realnosti težko dosegljivem stanju? Te pojme je težko opredeliti, saj uravnoteženo življenje vsakemu od nas pomeni nekaj drugega. Kar je pomembno, je lastna percepcija tega, kako uravnoteženo življenje živimo. Na katero stran se nagiba tehtnica, je seveda odvisno od trenutnih življenjskih okoliščin, v katerih se posameznik nahaja. Nekatera življenjska obdobja so še posebej zahtevna z vidika usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, pa naj bo to v korist poklicu ali družini. Nekateri se v določenem obdobju posvečajo izključno karieri, in so v to tudi pripravljeni vložiti veliko časa. S prihodom otrok in novimi skrbstvenimi obveznostmi se ustaljeni ritem poruši – urniki postanejo odvisni od delovnega časa vrtca, šole, obšolskih dejavnosti. Fleksibilnost se lahko zmanjša, veliko pa je odvisno tudi od socialne mreže vsakega posameznika. Če je obdobje starševstva s tega vidika še posebej naporno, pa pogosto pozabljamo, da je usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja vseživljenjska situacija.

     

Zaradi demografskih sprememb – vedno večje starosti, ko mladi vstopajo na trg delovne sile, posledično za kasnejše odločanje za starševstvo, ter na drugi strani vedno daljšo delovno dobo, se ti problemi kopičijo, ne le v mladosti, ampak tudi kasneje. Skrb za starejše sorodnike je ena od situacij, ki bo za številne zaposlene vedno bolj pogosta, in s tem bodo prišli v ospredje novi izzivi na tem področju. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je vedno teže tudi, ker tehnologija briše nekoč ostro postavljene meje. Vedno manj se lahko odklopimo od službe – prehod med poklicnim in zasebnim je vedno bolj zamegljen. Seveda to ne velja za vse poklice, je pa trend tipov zaposlitev takšen, da je vedno več služb, ki so vezane na pisarniško poslovanje. Kljub temu, da nam dandanes tehnologija omogoča, da se od praktično kjer koli priklopimo na službeno e-pošto, je zato toliko bolj pomembno, da lahko (in smemo) potegniti mejo, do kam v zasebnem življenju bo služba imela vpliv. Bomo cel dopust pregledovali službeno pošto? Lahko delovni proces organiziramo tako, da smo pogrešljivi? Ker je meja vedno bolj zabrisana, ne preseneča, da so nekatera podjetja in organizacije v tujini že prepovedale komuniciranje z zaposlenimi izven delovnega časa, vključno s pošiljanjem nenujne e-pošte oziroma nenujnimi klici po končanem službenem času.

Kot ukrep za preprečevanje izgorelosti svojih zaposlenih je na primer nemško ministrstvo za delo svojim vodilnim prepovedalo pošiljanje e-sporočil in klicanje zaposlenih po telefonu izven delovnega časa, razen v nujnih primerih (Vasagar, 2013). Podjetje Volkswagen pa je že pred leti strežnike za pošiljanje e-pošte zablokiralo tako, da nekateri zaposleni ne prejemajo e-pošte na svoje telefone izven delovnega časa. Za to potezo so se odločili, ker so meje med zasebnim in poklicnim življenjem prevečkrat postale zabrisane (Eyder, 2011). In kje so pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja podjetja oziroma zakaj je sploh pomembno, da se ukvarjajo s to temo? Zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih sta bistvenega pomena za uspešen razvoj in rast podjetja. Učinki družbeno odgovornega sodelovanja z zaposlenimi niso le kratkoročni in trenutni, temveč prinašajo dolgoročne, pozitivne rezultate. Dodano vrednost podjetja namreč ustvarjajo zaposleni, ki morajo biti za to, da so produktivni, zavzeti in pripadni, seveda ustrezno motivirani. Če se nekdo na delovnem mestu ne počuti dobro, je pod nenehnim stresom, nezadovoljen z odnosi, seveda ne bo mogel (niti želel) izkoristiti vseh svojih potencialov.

Učinkovito usklajevanje dela in družine je zahtevno in zahteva veliko mero pripravljenosti s strani podjetja, je pa res, da si veliko storimo tudi sami. In kaj lahko storimo, da bo usklajevanje vsaj nekoliko lažje:

  • Postavite si prioritete: Preden sprejmete pomembnejšo odločitev, je pomembno, da določen čas posvetite razmišljanju o tej stvari. Določite, kaj je pomembnejše in kaj lahko počaka, ter se najprej lotite prioritetnih dejanj. Pogovorite se tudi s partnerjem, ki vam lahko pri vsem koristno pomaga.
  • Preučite možnosti: Preglejte, kaj vse počnete in seštejte ure, ki jih porabite za posamezno opravilo (denimo službo, kuhanje, čiščenje, skrb za otroke). Poskusite si čas razdeliti čim bolj optimalno in upoštevati časovne okvirje, ki si jih boste zastavili.
  • Razdelite si obveznosti: Moški v zadnjih letih vse več sodelujejo pri gospodinjskih opravilih – zakaj ne bi bilo tako tudi v vašem domu? Poskušajte enakomerno razdeliti družinske obveznosti.
  • Kombinirajte delovne naloge: Marsikatero delo je možno kombinirati z drugim, na primer, sprehod s psom, otrokom in partnerjem prinaša dvojno rešitev, saj skupaj preživite tudi kvaliteten prosti čas. V mislih imejte tudi, da je izredno pomembno, da preživite določen čas samo z družino in otroki brez obveznosti.
  • Poenostavite si opravila: Poenostavite si lahko praktično vse. Pripravite enostavne in hitreje pripravljene obroke. V družinska opravila vključite vso družino in na zabaven način opravite opravila.
  • Ravnotežje: Vse je v ravnotežju. Mnogi starši se verjetno nikoli ne bodo znašli v situaciji, ko bodo popolnoma obvladovali vse obveznosti. Zato je treba sprejeti tudi dejstvo, da je to normalno stanje in ne morete vsega opraviti takoj. Sprijaznite se, da morate nekatere obveznosti prestaviti in opraviti kdaj drugič in da zato še ni nič narobe.

Smo v času, ki od nas zahteva, da smo vpeti v nenehno hitenje in številne vsakodnevne obveznosti. Zato lahko nastanejo številni problemi pri usklajevanju in razporeditvi časa med družinskim, zasebnim življenjem in poklicno sfero. V kolikor menite, da imate težave pri usklajevanju dela in družine in da vas to spravlja v stisko,  nam lahko pišete na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.

LASTNOSTI DOBREGA MANAGERJA

Managerji imajo izredno pomemben vpliv za uspešnost organizacije v kateri delujejo. Njihova vloga je, da  organizacijo s svojim načrtovanjem, organiziranostjo, vodenjem in kontroliranjem pripelje do zastavljenih ciljev. Manager v  bistvu preizkuša način, s katerim usklajuje tehnično delo in izvedbo delovnega procesa, ki vodi organizacijo do čim bolj smotrnega in optimalnega doseganja ciljev podjetja. Managerji so uresničevalci in nosilci nalog, v katerih uporabljajo svoje sposobnosti in strokovno znanje pri odločanju, za komuniciranje in vplivanje na druge zaposlene. S svojim načinom skrbijo za koordinacijo človeških, finančnih in materialnih virov v organizaciji. Povezujejo se z zunanjim okoljem in potrebami družbe, razvijajo vzdušje s katerim dosegajo skupne in individualne cilje.

Vedenje managerja in način kako opravlja svoje delo sta v veliki meri pogojena z njegovo osebnostjo, znanjem, njegovo sposobnostjo in vrednotami.

Katere so tiste sposobnosti, osebnostne lastnosti in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost dobrega managerja, je vprašanje s katerim se ukvarja več raziskovalcev.

Osebnostne lastnosti so tiste, ki na relativno trajen način definirajo človekovo čustvovanje, razmišljanje in vedenje. Georgejev in Jonesov model osebnostnih lastnosti razlaga osebnost, kot človekove vrline, temperament in značaj. Izpostavljata nekaj ključnih lastnosti, ki so značilne za dobre managerje. Te lastnosti so ekstrovertiranost, optimizem, ujemanje z drugimi, vztrajnost, doslednost, odprtost za novosti, vdanost v usodo, samospoštovanje, potreba po dosežkih, moči in sodelovanju. (Georgerjev in Jones, 2000).

Mayer je prišel do nekaterih lastnosti, ki mu stroka tudi danes pretežno pritrjuje. Po Mayerju ima manager naslednje lastnosti (Mayer, 2002):

  • Inteligenca v smislu hitrega in ustreznega reagiranja na spremembe;
  • Osebnost: dominantnost oz. gospodovalnost, ekstrovertiranost v smislu, da se komunikacijsko lahko povezujejo in sodelujejo z ostalimi zaposlenimi; ter čustvena stabilnost;
  • Poštenost in odgovornost za druge;
  • Zanesljivost;
  • Ustvarjalnost in učenje novega;
  • Vztrajnost;
  • Izraznost in sposobnost javnega retoričnega nastopanja, v razdeljevanju nalog, pri pogajanjih, pri mentorstvu in drugih predstavitvah;
  • Empatija (sposobnost vživljanja v doživljanje drugega): Omogoča globlji vpogled vase, ki je pomemben za osebnostno zorenje, kot ključna postavka pri oblikovanju samopodobe;
  • Pozitivna samopodoba je vstopnica v krog vodilnih osebnosti. Tisti človek, ki si zaupa, je zadovoljen s seboj, je samokritičen in naravnan k napredku lahko uspešno vodi tudi druge, kar je ključno za sodelovanje;
  • Odločnost in pogum;
  • Altruizem in filantropija sta osnovni odnosni naravnanosti managerja do sodelavcev. Dober vodja je vedno v ozadju in se izpostavi le, če je potrebno. Pri tem pa ne zanemarja skrbi za druge, v vzbujanju občutka pomembnosti in potrebnosti.

Lastnosti dobrega managerja so torej skupek osebnostnih lastnosti, ki so prirojene in lastnosti, ki se jih da naučiti in pridobiti iz izkušenj, okolice, znanja, z vajo in z vztrajnostjo.

Ob tem je potrebno poudariti, da je za uspešno sodelovanje kolektivov nujno upoštevati tudi etična načela, ki so jedro ravnanja in obnašanja do sočloveka. Etična načela usmerjajo človeka na poti od vrednostno indiferentnega- biološkega do vrednostno valentnega-človeškega. Občutek za dobro in slabo, pravično in nepravično se razvije v procesu vzgoje, kar pomeni, da se etike da naučiti in je osvojena glede na primarno vzgojo kot izvir medsebojnih odnosov. Najpomembnejši cilj etičnega razvoja je biti dober človek, kar je tudi primarna lastnost dobrega vodje. Hkrati tak vodja nudi vzgled, vzajemno rast in možnost osebnega in poklicnega napredovanja, kar je še dodatna motivacija in vzpodbuda za rast in doseganje ciljev podjetja.

Nove generacije managerjev ob naštetih lastnostih posedujejo še nadgradnjo načina motivacije in optimizacije dela.  Cenijo ekipno delo in odprto komunikacijo. Pričakujejo hitro odzivnost, učinkovito in produktivno delo. Zahtevajo veliko več od delovnega mesta, kot je finančna korist. Stremijo in opozarjajo tudi na čas, ki je namenjen zabavi, svobodi odločitev, ekologiji, fleksibilnosti urnika, sproščenosti in skrbi za zdravje. Prihodnje generacije managerjev bodo v svojem delu videle dodano vrednost, saj jih bo zanimala globina delovanja. V svojo ekipo bodo izbirali tiste, ki se bodo izkazali tudi v podobnih vrednotah srca (Hersey, 2013).

Ste manager in ste se znašli v precepu kako delovati in kak je vaš način vodenja, ki bo zagotavljal uspeh? Dober manager mora biti več kot podjetnik,  tudi motivator, osebnostno močen in stabilen posameznik, ki ga zaznamujejo vrline, ki so se izkazale za pomembne pri managerskem delu. V kolikor želite pri svojem delu postati še boljši in menite, da z vidika osebnostnega razvoja obstaja še prostor za izpopolnjevanje, nam lahko pišete na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.