Motivacija ima zelo dolgo preteklost in je izredno pomemben dejavnik v življenju posameznika in nas praviloma spodbuja k doseganju novih ciljev, lahko pa nas, ob pomanjkanju le te od njih tudi odvrača. Po definiciji Možine (1994) je motivacija tisto, zaradi česar ljudje ob določenih sposobnostih in znanju delajo. Brez motivacije človek ne more storiti nobene aktivnosti in ne more zadovoljiti svojih potreb. Motivacija je torej pomembna za vse naloge, ki se jih v življenju lotevamo in tako je ključna tudi za uspeh vsakega posameznika in organizacije, v katerih delujemo.
V študijah raziskovalci poudarjajo, da se pomembno vprašanje, ki ga je potrebno postaviti pri raziskovanju motivacije, glasi: »Zakaj hodite v službo?« Najpogostejši odgovor je preživetje, mnogi dodajajo tudi, da zaradi izzivov, novega znanja, socialne varnosti, moči in položaja, ker imajo radi svoje delo in sodelavce ipd. Torej služba in delo ne omogočata le preživetja, ampak imata veliko več dimenzij oz. dejavnikov, ki nas motivirajo, spodbujajo in ženejo naprej. Teorij potreb je mnogo – in so tesno povezane z motivacijo na delovnem mestu.
Maslow meni, da imamo potrebe razdeljene po hierarhiji. Osnovna ideja je, da šele ko je potreba, ki je nižje na hierarhični ravni, zadovoljena, se lahko lotimo zadovoljevanja višjih. Začne se z najnižjimi – fiziološkimi potrebami. Sledi jim potreba po varnosti (fizični, socialni, družbeni …), nato potreba po ljubezni in pripadnosti, po samospoštovanju, dosežkih in upoštevanju. Najvišja je potreba po samoaktualizaciji z uresničenjem najvišjih vrednot. Glasser je veliko bolj praktično usmerjen in nas vidi kot bitja, ki vse počnemo zaradi zadovoljevanja lastnih potreb. Poleg fizioloških so v nas genetsko zasidrane tudi potreba po ljubezni, pripadnosti oziroma povezanosti, potreba po moči, upoštevanju ali kompetentnosti, potreba po svobodi in potreba po zabavi ter kreativnosti.
Na delovnem mestu nas motivirajo mnogi dejavniki, ki jih lahko ločimo na zunanje in notranje. Med zunanje štejemo plačo, zahteve drugih ipd., med notranje pa vse tisto, zaradi česar sami težimo k čim bolje opravljenjem delu – z drugo besedo lahko temu rečemo tudi samomotivacija. Samomotiviran posameznik
je tisti, ki ima notranje nagnjenje k razvoju lastnih notranjih sposobnosti, preko različnih načinov učenja, za katerega nista potrebna stimulacija ali kaznovanje. Samomotiviran posameznik porabi manj časa, ne potrebuje veliko nadzora, je produktivnejši, hitrejši, uspešnejši in ustvarjalnejši.
Kadar govorimo o glavnih razlogih za samomotivacijo, imamo v mislih elemente, kot so: delo, plačilo, občutek avtonomije, nadzor, odnosi s sodelavci,… Zaposleni imajo prav tako raje delo, ki je polno izzivov, ki je smiselno, jasno in spodbuja k ustvarjalnosti. Glavni dejavniki za doseganje večje mere notranje motivacije so torej:
- Vsebina dela: možnost uporabe znanj, učenja in strokovne rasti, raznolikost in zanimivost dela;
- Samostojnost pri delu: razporejanje delovnega časa, aktivna vključenost v pomembne odločitve;
- Plača, dodatki in ugodnosti: ustrezna višina plače, različne nagrade glede na uspešnost in prispevek k delu;
- Vodenje in organizacija dela: biti vodja, ki je usmerjen k ljudem in v delovne naloge in skrbi za nemoten potek dela;
- Odnosi pri delu: dobro delovno vzdušje, sproščena komunikacija s svojimi sodelavci, učinkovito razreševanje neskladnosti;
- Delovne razmere: majhen telesni napor, odpravljanje motečih dejavnikov fizičnega delovnega okolja, …
Na področju delovne motivacije obstaja veliko teorij in različnih mnenj. Herzberg meni, da nas najbolj motivirajo dosežek, priznanje, zanimivo delo in odgovornost, Pink pa, da so največji motivatorji avtonomnost, mojstrstvo (stalno izpopolnjevanje lastnih dosežkov) in smisel dela. Podobno je tudi pri managerjih. Veliko jim pomeni možnost, da lahko sami določajo svoje delo. Avtonomnost lahko primerjamo s potrebo po svobodi, kot jo opisuje Glasser. Mnogim managerjem, zlasti pa ljudem, ki delajo s strankami, je pomembno to, da lahko sami upravljajo njihov čas in energijo. Pa tudi to, da stvari lahko naredijo po svoje in takrat, ko si sami želijo. Avtonomnost se pri tem dotika mojstrstva – želje, da tisto, kar delamo, ne naredimo le dobro, ampak vse bolje oziroma čim bolje.
Motivirati pomeni vzpodbuditi ljudi ali sebe z določenimi dejavniki, da opravijo določeno aktivnost. Ob visokih zahtevah dela – kot npr. na vodstvenih pozicijah, se lahko zgodi, da zunanji motivatorji ne dosežejo več učinka, zato se je pomembno zavedati pomena notranjih motivatorjev. Če menite, da potrebujete pomoč pri iskanju virov samomotivacije in smisla pri svojem delu, nam pišete na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.
