POPORODNA DEPRESIJA

Objavljeno dne , avtorica Gabrijela Šnajder mag. zakon. in druž. štud., Psihologija Julius d.o.o.

Poporodna depresija in anksioznost zraven poporodne otožnosti in poporodne psihoze sodita med duševne stiske, ki se lahko pojavijo že med nosečnostjo in po porodu.

Poporodna depresija bi naj po statističnih podatkih (NIJZ) prizadela 2 od 10 mamic. Pojavi se lahko že v času nosečnosti ali po rojstvu otroka in traja vse tam do šestega meseca, ali še dlje. Navadno traja več tednov ali mesecev. Odvisno od prepoznavanja simptomov in iskanja rešitev. Pojavi se lahko tudi pri moških, raziskave iz ZDA kažejo, da bi naj 10% očetov doživelo poporodno depresijo, kar sploh ni malo.

Simptomatika poporodne depresije je zelo specifična, vsaka ženska jo lahko občuti drugače. Treba je vedeti, da ni vsako nihanje razpoloženja ali žalost depresivno stanje. Normalno je, da se vsi člani družine prve tedne privajajo  novonastalemu okolju in  spremembam. Novopečena starša v svojem ritmu čutita nemoč, stres, utrujenost, zmedenost itd. Zaradi nespečnosti, nove obveznosti in odgovornosti, je lahko stiska pri nekaterih večja, pri drugih manjša. Veliko je odvisno od tega, kako ste se že pred rojstvom otroka soočali s stresom, kako ste ga reševali in koliko odprti in fleksibilni ste bili za spremembe. Zato se slabega dneva, ko ste nenaspani, izčrpani, neurejeni in izven sebe, ko bi kar jokali brez posebnega vzroka- ni treba bati. Ti občutki se po porodu pogosto pojavljajo in rečemo jim poporodna otožnost, ki kmalu izzveni. Dajte si čas, saj se vam je življenje obrnilo na glavo in v novo vlogo ste se tudi vi kot starši šele rodili.

O depresiji lahko  govorimo, ko občutki nemoči, jeze, bolečine, otopelosti, preobremenjenosti, panike trajajo dlje časa (več tednov).

Značilni simptomi poporodne depresije so:

  • občutki nesposobnosti, žalostni, nemirnosti;
  • pomanjkanje volje do življenja;
  • manjvrednost, krivda;
  • pretirana žalost in jokavost, potrtost;
  • osamljenost in zapuščenost;
  • pomanjkanje spanja, ko ob spečemu dojenčku ne morete zaspati;
  • pojavita se jeza in bes;
  • občutek, da se težko povežete z dojenčkom, težko začutite njegove potrebe, ne prenesete njegovega joka, ki je klic na pomoč;
  • lahko da se počutite povsem nemočni, neodločni, občutite zmedenost, nejevoljo, tesnobnost;
  • pojavi se lahko počasno razmišljanje;
  • nezanimanje za spolnost;
  • povečan ali zmanjšan apetit;
  • frustrira vas dojenček in vaša lastna občutja, pojavljajo se vam strahovi, da bi sebi ali dojenčku kaj naredili, ga poškodovali, ne zaupate si;
  • mislite in verjamete, da niste dobra mama, ali da sploh ne bi smeli biti mama, so trenutki ko ne čutite več popolnoma nič, ne vidite več rešitev, vaše prihodnosti;
  • napor predstavljajo vsakdanje stvari, težko je vstati iz postelje in prisoten je občutek, da bi kar znoreli ob malenkostih.

Če se prepoznate v teh občutkih, poiščite pomoč. Ni treba da sami trpite in čakate, kdaj bodo težki občutki minili. Poporodna depresija je bolezen in potrebno je poiskati pomoč. Osebni zdravnik vas lahko napoti do psihiatra, ki vam lahko predpiše antidepresive, ko so ti nujni. Sicer se pa priporoča, da se vključite v psihoterapevtski proces, kjer dobite prostor, da govorite o svoji stiski in občutkih. Ob ustrezni podpori lahko prav tam najdete globje vzroke bolečine in hkrati nežno sprejmete nove možnosti okrevanja. Pišete nam lahko na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.

Potrebno je omeniti še skrajnejšo obliko ob-porodnih stisk. Ob poporodni otožnosti in depresiji poznamo tudi poporodno psihozo. Značilnosti te so, da se izgubi stik z realnostjo, neskladnost misli in vedenja z resničnostjo, pojavijo se lahko halucinacije, prividi ali preganjavice. Govor lahko postane zmeden in nerazumljiv, ženska lahko postane vzhičena, vznemirjena, pretirano nezaupljiva in podobno. Pojavi se lahko grozen strah, da bi mama lahko kaj storila sebi ali otroku. Poporodna psihoza je bolezen in zahteva takojšnje zdravljenje. Nujno je treba poiskati zdravniško pomoč, saj je le tako lahko zdravljenje učinkovito.

Poporodna depresija se zdi težje premagljiva tudi v primeru, ko se ji pridružijo tudi simptomi generalizirane anksioznosti ali obsesivno-kompulzivne motnje. Pogosto se tako pojavi strah, da obstaja celo možnost odvzema otroka, če spregovorijo o svoji stiski, zato poskušajo ženske skriti simptome poporodne depresije. Takšne misli so nerealne in vodijo v začaran krog.

Mnogim ženskam je uspelo premagati poporodno depresijo, zato priporočamo, da si čimprej poiščete ustrezno pomoč. V tem primeru bo zdravljenje precej enostavnejše, možno pa je pričakovati tudi hitrejše okrevanje in tako lahko začnete uživati v materinstvu.

KAKO URAVNAVATI STRES NA DELOVNEM MESTU, KO SMO IZPOSTAVLJENI VPLIVU OSEB IN NJIHOVIM REAKCIJAM

Objavljeno dne , avtorica Gabrijela Šnajder mag. zakon. in druž. štud., Psihologija Julius d.o.o.

Delo predstavlja velik del našega življenja. S tem postaja delovno okolje in delovna skupnost pomemben vir družbenih odnosov in mreženja. S psihološkega vidika imajo značilnosti delovnega okolja, kot je stres na delovnem mestu, velik vpliv na zdravje zaposlenih. Evropska komisija o zdravju pri delu, ki redno spremlja doživljanje stresa na delovnem mestu, v svoji nedavni raziskavi Eurobarometer ugotavlja, da delavci ocenjujejo stres kot enega izmed glavnih tveganj pri delu v času od 2014 do 2020.

Stresorji so različni viri stresa. Stresor je lahko karkoli, kar za posameznika predstavlja obremenitev, zahtevo ali izziv, ki presega njegove zmožnosti. Od posameznikovega dojemanja in načina spoprijemanja s pritiski pa je odvisno ali bo nek dogodek prerasel v stres. Različni avtorji so si enotni, da je največ izgorevanja prisotnega prav pri poklicih »pomoči«. To so poklici, v katerih posamezniki delajo z ljudmi, v svoj poklic pa vlagajo tudi veliko osebnega dela. V teh poklicih so rezultati dela težko merljivi, meje med zasebnim in poklicnim življenjem so zrahljane, občutek odgovornosti za življenje drugih je višji ipd. Pri teh poklicih kot vir stresa pogosto izstopajo zahtevni odnosi z nadrejenimi, kolegi in uporabniki, saj se največkrat pri delu zahteva ob tehničnih usmeritvah tudi individualen pristop, kjer je izredno pomembno dobro obvladovanje čustev.

Omenimo lahko nekaj poklicev, ki se vsakodnevno soočajo z življenjsko pomembnimi odločitvami, grožnjami in napori. Sem spadajo zdravniki, policisti, gasilci, reševalci, pa tudi poklici, kjer je velika psihološka obremenitev, kot so psihologi, svetovalci, tudi učitelji in podobno. Vsak posameznik, ki se odloči za svoj poklic, je dolžan spoštovati pravila in kodeks, h kateremu je zavezan znotraj stroke. Nato sledijo pravila, ki se v organizacijah lahko tudi razlikujejo, glede na potrebe uporabnikov in nenazadnje je tukaj še človeški faktor, kjer pridejo do izraza osebnostne lastnosti posameznika, kot so temperament, osebnostna prepričanja, znanje, izkušnje, čustvena stabilnost in osebno življenje posameznika.

Nevarnosti, s katerimi so soočeni določeni poklici, kot je npr. zdravniški poklic, je veliko. Posameznik je primoran v takšnem poklicu v veliko situacijah odreagirati urgentno in zbrano. Tako delo prav tako zahteva  visoko stopnjo koncentracije, znanja, samozavesti, organiziranosti in aktivacije. Takrat  mora posameznik čustveno sfero, strah in ostale občutke, ki se bi sicer lahko pojavili, a bi s tem bilo delo oteženo,  zatreti. Kar pomeni, da mora zelo racionalno in logično slediti korakom, ki ga pripeljejo do rešitve problema. Podobno je pri poklicih, kjer skrbijo za varnost in red. Ko so soočeni s težavno in nevarno situacijo, sledijo predpisanim protokolom in preverjenim tehnikam. Pri tem pa  svoj osebni čustven svet takrat izključijo. Ravno zaradi tega selektivnega razmišljanja, preklapljanja in aktivacije pa se lahko pojavi težava, saj psihično-čustvena sfera posameznika vedno obstaja, tudi če je v urgentnih situacijah odmaknjena. Zato je v organizacije in podjetja nujno potrebno uvesti spoprijemalne strategije, ki so usmerjene k uravnavanju čustvene in psihične sfere posameznika; to so na primer strategije in metode obvladovanja stresa, konstruktivni pogovori, intervizije in supervizije.

Uravnavanje stresa ni nikoli enostavna naloga in velikokrat za doseganje blagostanja zahteva delež tako s strani podjetja kot tudi posameznika. Metode obvladovanja in uravnavanja stresa na ravni organizacije so:

  • Klima podjetja je zelo pomembna, zato je pomembno, da se probleme preprečuje ali sproti uspešno rešuje: odpravljanje konfliktov z medsebojnim komuniciranjem;
  • Nudijo se podporni sistemi, kot so svetovalni programi, intervizije in  supervizije;
  • Mobilizacija notranjih moči: sprejemanje lastne odgovornosti, prevrednotenje situacije, vzpodbujanje in razmišljanje o razrešitvi problema na pozitiven način;
  • Ergonomske izboljšave: fizično okolje mora biti ergonomsko oblikovano, saj se s tem zmanjšuje psihofizična obremenitev delavca;
  • Iskanje socialne pomoči: obrnemo se po pomoč, lahko tudi na zunanje oblike pomoči, kot so razni socialni centri za pomoč ali psihoterapevti; 

Tudi vsak posameznik pa lahko najde načine, ki mu pomagajo pri uravnavanju stresa pri njemu samem:

  • Preučimo in izberemo poklic, ki najbolj ustreza našim sposobnostim, znanju, osebnostnim karakteristikam in željam;
  • Ovrednotimo svoj čas in ga optimalno razporedimo;
  • Na enkrat se posvetimo samo eni nalogi;
  • Smo odgovorni in hkrati razumevajoči do lastnih in tujih napak;
  • Osredotočamo se na stvari na katere imamo vpliv;
  • Aktivno poslušamo;
  • Poiščemo pomoč, ko imamo občutek, da sami ne zmoremo obvladovati stresnih situacij;
  • V prostem času poiščemo hobi za sprostitev, poskrbimo za dovolj gibanja in psihofizično kondicijo, ovrednotimo in uredimo medosebne odnose in se trudimo, da se le ti izboljšajo;
  • Poskusimo s sprostitvenimi tehnikami (meditacija, progresivna mišična sprostitev, joga ipd..)

Prekomeren stres negativno vpliva na vsa področja v posameznikovem življenju. Stres na delovnem mestu zmanjšuje posameznikovo delovno sposobnost in s tem tudi na uspešnost podjetja. Pri spoprijemanju s stresom si do neke mere lahko pomagamo sami. V kolikor opazite, da sami več ne veste kaj storiti in kako si pomagati, se lahko obrnete tudi na nas. Pišete nam lahko na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666. Skupaj bomo poiskali rešitve, ki vam bodo v pomoč pri obvladovanju stresa.

Viri:

  1. Gredlics. Stres v poklicih pomoči in skrb za poklicni razvoj. 2014. Univerza v Ljubljani
  2. Ručigaj. Stres na delovnem mestu Primer: Institut Jožef Štefan. 2005. Univerza v Ljubljani

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o strateškem okvirju EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014-2020.

PSIHIČNE TEŽAVE PRI MLADOSTNIKIH ZARADI POMANJKANJA DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA

Objavljeno dne , avtorica Gabrijela Šnajder mag. zakon. in druž. štud., Psihologija Julius d.o.o.

Situacija, ki smo ji izpostavljeni zaradi dogajanja v zvezi z zdravjem in trenutno aktualnim virusom, nas postavlja pred svojevrsten izziv. Soočeni smo z novimi prepovedmi, novim načinom šolanja, omejevanjem svobode in še marsičim, kar ima velik vpliv na vsakdanjost odraslih in otrok. Mladostniki so v kontekstu trenutnega dogajanja, soočeni s povsem novimi dodatnimi stiskami, ki so ob vseh spremembah še dodatno breme pri razvoju zdrave psihične strukture mladih.

Pojavlja se lahko strašljiv občutek, da so vsa dejanja in trenutne izkušnje trajni in da bodo občutki osamljenosti, nemoči, strahu in obupa večno prisotni. Te intenzivne projekcije sedanjega stanja v prihodnost mladostnik največkrat ne uspe omiliti, saj ne more črpati iz življenjskih izkušenj kot odrasli. Mladostniku se zdi v danem trenutku vse težavno, izgubljeno in nepovratno. Strah pred občutkom, da nima nobenega vpliva na čas, da jutrišnji dan ne bo prinesel nobene spremembe, daje depresiji pri mladostnikih značilnosti preplavljanja. Zaradi pomanjkanja fleksibilnosti mišljenja adolescent ne zmore dogodkov pogledati iz ustrezne perspektive, zato velikokrat  dogodkom daje izjemen pomen in se na njih odziva dramatično. Kar je večkrat svojevrsten izziv in težava tudi odraslim, ki se s trenutno situacijo soočajo vsak na svoj način, tako kot najbolje zmorejo in znajo. Koliko je njihov način funkcionalen ali ne, je pa vprašanje celotnega družinskega sistema, njihovih okoliščin, družinske dinamike, norm, pravil in narave družinskega sistema.

Ravno v trenutkih negotovosti in nenadnih sprememb, je pomembno, da imajo otroci in mladi občutek, da so odrasli tu zanje in da so jim na voljo, če in ko jih bodo potrebovali. To jim daje pogon, da tudi oni opravljajo svoje naloge – se igrajo, učijo, raziskujejo in ustvarjajo.

Strokovnjaki so ocenili vpliv na duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki so bili pred epidemijo brez večjih duševnih stisk in, ki so iz funkcionalnih družin s povprečnim socialnoekonomskim statusom, torej takim, ki so lahko otrokom omogočili normalen prehod načina izobraževanja prek računalnika, pogovor o trenutnih razmerah, potrebno varnost in čustveno oporo.  Otroci do desetega leta starosti so se na razmere v veliki meri odzvali podobno kot njihovi starši. Če so starši ohranili mirnost in so jim razložili situacijo na način, ki je primeren njihovi starosti, otroci niso imeli večjih težav. Družine so lahko preživele več časa skupaj, skupaj so imeli obroke, hodili ven, se učili in skrbeli za gospodinjstvo. Starši so se z otroki ukvarjali več, kar je pozitivno vplivalo na izgradnjo medsebojnih odnosov.

Takšno preživetje epidemije je mogoče v tistih družinah, v katerih starši niso imeli eksistenčnih skrbi, s službo, ki ni bila ogrožena in jih med epidemijo ni preveč časovno obremenila, v družinah kjer ni prisotno psihično ali drugo nasilje, alkoholizem, bolezni ali drugih resnejših težav.

Mladostnikom iz ranljivejših in disfunkcionalnih družin je veliko težje. Njim je že samo dejstvo, da se ne smejo družiti z vrstniki in morajo ves čas preživeti v ožjem družinskem krogu, prineslo še več stisk. Svojo razvojno pogojeno potrebo po avtonomiji morajo zelo zaostriti, morda s pogostejšim zapiranjem v svojo sobo, z ostrejšimi sporočili staršem »pusti me pri miru«, z izzivanjem in poskusi prestopanja mej v družinskem krogu, morda so  bolj naporni, slabe volje in razdražljivi kot pred epidemijo.

Svojo potrebo po druženju z vrstniki  lahko do neke mere izpolnjujejo z druženjem preko družbenih omrežij, ki  so v uporabi večinoma pogosteje kot pred epidemijo. Kar lahko povzroči  nove težave v socialnih odnosih, poglobi osamljenost, poveča anksioznost pred virtualnim nasiljem, hkrati pa potencira pogoje za odvisnost od digitalne tehnologije in socialnih omrežij. Potrebna je tudi pazljivost pri varni uporabi interneta in socialnih omrežij, zato bi bilo potrebno, da so starši o tem seznanjeni in se izobrazijo o varni uporabi internetnih vsebin.

Pozitivna stran moderne tehnologije na drugi strani, pa je prav premostitev zunanjih omejitev, saj lahko na tak način ostanemo povezani, v stiku s prijatelji, sorodniki in drugimi, ki jih sicer ne bi mogli videti.

Mladostniki se zaradi pomanjkanja družabnega življenja lahko počutijo zelo osamljene, nemočne, jezne in žalostne. Čutijo krivico in razočaranje. Dvomijo vase in v pravila. Zato je nujno, da se o situaciji pogovarjajo, preverijo zanesljivost informacij in vzpodbujajo medsebojno komunikacijo.

Nekaj osnovnih načinov soočanja s stisko:

  • Predihamo frustracije in trenutke nemoči.
  • Ozavestimo izvor svoje jeze, strahu, žalosti in drugih občutkov.
  • Zaupamo se odraslemu ali osebi, ki ji zaupamo.
  • Postavimo meje in razmislimo, kdaj so te prekršene.
  • Določimo si cilje, kaj lahko naredimo s svojim časom.
  • Osredotočimo se na eno težavo na enkrat.
  • V vsakdan vključimo gibanje, svež zrak in zdravo hrano.
  • Poskrbimo za dovolj kakovosten spanec.
  • Naučimo se tehnik sproščanja.

Kako poskrbeti zase in svoj socialni krog, kljub omejenemu druženju?

  • Poskušajmo pogledati na trenutno situacijo kot na priložnost, da zaživimo drugače kot pred njo. To lahko pomeni, da si ustvarimo bolj umirjen življenjski ritem, namenimo več časa stiku z domačimi, skrbimo za hišne ljubljenčke, beremo knjige, se posvetimo  hobijem.
  • Dober odnos je najboljša preventiva. Negovati in skrbeti zase, za svojo družino in prijatelje ter harmonične medosebne odnose.
  • Ohranjanje rutine, ki jo zmoremo ohraniti. V kolikor moramo poskrbeti za samo izolacijo, poskrbimo, da ostanemo v stiku preko telefonskega klica ali sporočil.
  • Pomislimo, kaj lahko počnemo, česar prej nismo utegnili. Nap.: branje knjig, ogledi filmov, poslušanje glasbe, pospravljanje omar, ukvarjanje s hobiji, plesanje, telovadba, joga, sprehodi v naravi, učenje novega jezika ali inštrumenta.
  • Svoje hobije in zanimanja lahko podelimo s svojimi bližnjimi preko fotografij, sporočil, pisem in sodelujemo v ustvarjanju skupnih vsebin.

Pozitivno porast med različnimi viri pomoči, so izkazali tudi različni strokovnjaki, terapevti, psihologi in drugi, ki so svoje delo začeli opravljati preko spleta, kar pomeni, da so lažje dostopni, z manj logističnih težav. Poraslo je tudi število raznih internetnih vsebin, ki vzpodbujajo posameznike k skrbi zase, meditaciji in ozaveščanju.

Svojo pozornost namenite telesu, skušajte prepoznati lastne potrebe in občutke. V kolikor vas začnejo tesnobni občutki preplavljati, vedite, da niste sami in da se lahko obrnete na pomoč na naše strokovnjake. Pišete nam lahko na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.

DELO OD DOMA KOT NOV NAČIN ZAPOSLITVE

Objavljeno dne , avtorica Gabrijela Šnajder mag. zakon. in druž. štud., Psihologija Julius d.o.o.

Negotovi časi in trenutni ukrepi so povzročili, da se podjetja odločajo za delo od doma, kot nov način zaposlitve delavcev. Podjetja in različne organizacije so morale prilagoditi način poslovanja in optimizirati delovne procese tudi na način odredbe dela od doma. Nekatere raziskave, v katerih so primerjali zdravje zaposlenih, ki prihajajo na delo v pisarno, in tistih, ki delajo od doma, so ugotovile pozitivne vplive dela od doma. Pojavlja se trend večje stopnje zadovoljstva med zaposlenimi, manj stresa, ki izhaja iz odnosov v delovnem kolektivu, boljše usklajevanje družinskega in poslovnega življenja ter celo večjo stopnjo telesne aktivnosti. Kljub naštetemu pa se je za čim več ugodnih učinkov, treba dela od doma lotiti premišljeno. Trenutne okoliščine epidemije od nas zahtevajo še dodatne psihične in fizične prilagoditve posameznika. Med njimi sta zelo pomembni obvladovanje tesnobe in prilagoditev urnika z drugimi člani gospodinjstva, ki sobivajo z nami in prav tako delajo, so v domačem varstvu ali se šolajo od doma piše mag. psihologije Katarina Drev. Tako kot najdemo prednosti dela od doma, so prisotne tudi negativne posledice, ki lahko doprinesejo k slabšemu počutju ali zmanjšani delovni uspešnosti.

Pasti dela od doma

»Zavedati se moramo, da delo od doma ni preprosto, saj zahteva veliko samodiscipline in volje. V nasprotnem primeru le postopamo po stanovanju in namenimo čas drugim opravilom. « Dr. Sara Brezigar

Javnomnenjske raziskave med delavci, ki delo opravljajo (tudi) od doma, kažejo, da trpijo zaradi slabšanja njihovega zdravja. Pri delu od doma se precej poveča vnos alkohola, predvsem zaradi osamljenosti, pa tudi zaradi lažjega dostopa oziroma možnosti, ki jo prinaša zasebnost, kar je lahko še ena izmed slabosti domače pisarne. Zaradi stresnega položaja in skrbi je kar dve tretjini anketiranih poročalo o slabši kakovosti spanja. Skoraj enako je preutrujenih. Strah pred izgubo dela, negotovost glede opravljenega dela, premalo stikov s kolegi – tako posvetovalnih kot družabnih -, neprijetni občutki zaradi prisilnega nadzora s strani predstojnikov itd. so generatorji stresa in lahko povzročijo tudi bolezenska stanja, navaja Podjetnik.net.

Ob vseh aktualnih dogodkih, delovnih ciljih in nalogah, usklajevanju gospodinjstva in družinskih obveznosti se lahko pojavijo občutki anksioznosti in tesnobe. Pozorni moramo biti na telo in občutke, ki nas preplavljajo. Tesnobo, anksioznost in stiske lahko zmanjšamo z ohranjanjem stikov s sodelavci,  si porazdelimo naloge in odgovornosti. Ohranjamo stike z drugimi ljudmi, ki jim zaupamo in na nas delujejo pomirjujoče. Antistresno delujejo tudi različne sprostitvene tehnike, globoko dihanje, meditacije in podobno. Občutki tesnobe in zaskrbljenosti so v takem času običajni, če pa je stiska zelo huda, smo na voljo tudi mi, pišete nam lahko na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.

Kako poskrbeti, da bo delo od doma učinkovito?

Za učinkovito delo moramo svoje obveznosti in pričakovanja razjasniti najprej na delovnem mestu nato pa tudi doma pojasniti drugim družinskim članom, saj delo od doma pomeni, da imamo delo.  Prilagodimo čas za produktivnost svojemu naravnemu ritmu.

  • Uredimo si delovni prostor, kjer imamo mir in potrebno tehnologijo, brez motenj kot so televizija, telefon ali drugi družinski člani. Tukaj se lahko pojavi težava, saj nimajo vsa gospodinjstva možnosti domače pisarne in morajo svoj čas in prostor organizirati tako, da bo to izvedljivo (previdno pri delu v poznih večernih urah, saj so lahko past, ki vodi do izgorelosti);
  • Sledimo zastavljenemu delovnemu urniku. Priporočljivo je, da si zastavimo nek tedenski in dnevni načrt, ki mu zmoremo slediti in s katerim zmoremo meriti svoje opravljeno delo. Na urniku naj bo prostor tudi za počitek, pavzo in regeneracijo;
  • Skrb za dobro počutje. Tukaj je precej širok spekter možnosti, ki si ga posameznik prilagodi glede na osebne potrebe. Priporočeno je, da se uredimo toliko, da se tudi fizično počutimo pripravljene na delo. Razgibamo telo, da bo le to pripravljeno na razmišljanje in delovni proces. Pripravimo si vodo in poskrbimo za zdravo prehrano. Oči sprostimo s pogledom na zelenje ipd.;
  • Osredotočenost: zastavimo si naloge, ki jih zmoremo opraviti, vsak korak posebej;
  • Razporeditev nalog in obveznosti: pokličimo sodelavce, ki sodelujejo pri projektu ali so del tima, da si naloge razporedite in optimizirate delovni proces;
  • Samostojnost: pri delu od doma se lahko sami organizirate in s tem pridobite samozavest, več zagona in motivacije, saj dosežete samopotrditev, da delo zmorete organizirati in opraviti. Lastna produktivnost pride bolj do izraza;
  • Organizacija celodnevnega časa: potrebno je realno oceniti in samoorganizirati čas tako, da skozi lasten vedenjski vzorec zagotovimo dovolj časa tudi za rekreacijo, zdravo prehranjevanje, počitek, čas za družino in kvalitetno spanje.

Spremembe na trgu dela se dogajajo hitro in silovito, posebej v času epidemije. Zelo pomembno pri vsem tem prilagajanju pa je tudi sprememba medsebojnih odnosov. Kvalitetna komunikacija je postala ključna, za doseganje optimalnih rezultatov, tako na osebni kot na podjetniški/službeni ravni. Izguba socialnega stika je ena izmed negativnih posledic za vso družbo, saj smo ljudje že po naravi družabna bitja in stik potrebujemo. Pri delovni uspešnosti in ciljih  je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti posameznika (koncentracija, ekstrovertiranost ali intovertiranost, organiziranost ipd.), in naravo dela, ki ga posameznik opravlja.  Z manj socializacije posameznik trpi, kar pomeni, da trpi tudi delovni proces v katerega je le ta vključen. Kombinacija dela na domu in dela na delovnem mestu, se je za mnoge izkazala za najbolj učinkovito rešitev kot piše Lisette Sutherland, ki je avtorica knjige o Delu na daljavo.

V kolikor začutite, da se vam ob delu od doma pojavljajo občutki anksioznosti, povečana tesnoba in stiska se lahko obrnete na nas, da skupaj premostimo ta negotov čas sprememb na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.

LASTNOSTI DOBREGA MANAGERJA

Objavljeno dne , avtorica Gabrijela Šnajder mag. zakon. in druž. štud., Psihologija Julius d.o.o.

Managerji imajo izredno pomemben vpliv za uspešnost organizacije v kateri delujejo. Njihova vloga je, da  organizacijo s svojim načrtovanjem, organiziranostjo, vodenjem in kontroliranjem pripelje do zastavljenih ciljev. Manager v  bistvu preizkuša način, s katerim usklajuje tehnično delo in izvedbo delovnega procesa, ki vodi organizacijo do čim bolj smotrnega in optimalnega doseganja ciljev podjetja. Managerji so uresničevalci in nosilci nalog, v katerih uporabljajo svoje sposobnosti in strokovno znanje pri odločanju, za komuniciranje in vplivanje na druge zaposlene. S svojim načinom skrbijo za koordinacijo človeških, finančnih in materialnih virov v organizaciji. Povezujejo se z zunanjim okoljem in potrebami družbe, razvijajo vzdušje s katerim dosegajo skupne in individualne cilje.

Vedenje managerja in način kako opravlja svoje delo sta v veliki meri pogojena z njegovo osebnostjo, znanjem, njegovo sposobnostjo in vrednotami.

Katere so tiste sposobnosti, osebnostne lastnosti in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost dobrega managerja, je vprašanje s katerim se ukvarja več raziskovalcev.

Osebnostne lastnosti so tiste, ki na relativno trajen način definirajo človekovo čustvovanje, razmišljanje in vedenje. Georgejev in Jonesov model osebnostnih lastnosti razlaga osebnost, kot človekove vrline, temperament in značaj. Izpostavljata nekaj ključnih lastnosti, ki so značilne za dobre managerje. Te lastnosti so ekstrovertiranost, optimizem, ujemanje z drugimi, vztrajnost, doslednost, odprtost za novosti, vdanost v usodo, samospoštovanje, potreba po dosežkih, moči in sodelovanju. (Georgerjev in Jones, 2000).

Mayer je prišel do nekaterih lastnosti, ki mu stroka tudi danes pretežno pritrjuje. Po Mayerju ima manager naslednje lastnosti (Mayer, 2002):

  • Inteligenca v smislu hitrega in ustreznega reagiranja na spremembe;
  • Osebnost: dominantnost oz. gospodovalnost, ekstrovertiranost v smislu, da se komunikacijsko lahko povezujejo in sodelujejo z ostalimi zaposlenimi; ter čustvena stabilnost;
  • Poštenost in odgovornost za druge;
  • Zanesljivost;
  • Ustvarjalnost in učenje novega;
  • Vztrajnost;
  • Izraznost in sposobnost javnega retoričnega nastopanja, v razdeljevanju nalog, pri pogajanjih, pri mentorstvu in drugih predstavitvah;
  • Empatija (sposobnost vživljanja v doživljanje drugega): Omogoča globlji vpogled vase, ki je pomemben za osebnostno zorenje, kot ključna postavka pri oblikovanju samopodobe;
  • Pozitivna samopodoba je vstopnica v krog vodilnih osebnosti. Tisti človek, ki si zaupa, je zadovoljen s seboj, je samokritičen in naravnan k napredku lahko uspešno vodi tudi druge, kar je ključno za sodelovanje;
  • Odločnost in pogum;
  • Altruizem in filantropija sta osnovni odnosni naravnanosti managerja do sodelavcev. Dober vodja je vedno v ozadju in se izpostavi le, če je potrebno. Pri tem pa ne zanemarja skrbi za druge, v vzbujanju občutka pomembnosti in potrebnosti.

Lastnosti dobrega managerja so torej skupek osebnostnih lastnosti, ki so prirojene in lastnosti, ki se jih da naučiti in pridobiti iz izkušenj, okolice, znanja, z vajo in z vztrajnostjo.

Ob tem je potrebno poudariti, da je za uspešno sodelovanje kolektivov nujno upoštevati tudi etična načela, ki so jedro ravnanja in obnašanja do sočloveka. Etična načela usmerjajo človeka na poti od vrednostno indiferentnega- biološkega do vrednostno valentnega-človeškega. Občutek za dobro in slabo, pravično in nepravično se razvije v procesu vzgoje, kar pomeni, da se etike da naučiti in je osvojena glede na primarno vzgojo kot izvir medsebojnih odnosov. Najpomembnejši cilj etičnega razvoja je biti dober človek, kar je tudi primarna lastnost dobrega vodje. Hkrati tak vodja nudi vzgled, vzajemno rast in možnost osebnega in poklicnega napredovanja, kar je še dodatna motivacija in vzpodbuda za rast in doseganje ciljev podjetja.

Nove generacije managerjev ob naštetih lastnostih posedujejo še nadgradnjo načina motivacije in optimizacije dela.  Cenijo ekipno delo in odprto komunikacijo. Pričakujejo hitro odzivnost, učinkovito in produktivno delo. Zahtevajo veliko več od delovnega mesta, kot je finančna korist. Stremijo in opozarjajo tudi na čas, ki je namenjen zabavi, svobodi odločitev, ekologiji, fleksibilnosti urnika, sproščenosti in skrbi za zdravje. Prihodnje generacije managerjev bodo v svojem delu videle dodano vrednost, saj jih bo zanimala globina delovanja. V svojo ekipo bodo izbirali tiste, ki se bodo izkazali tudi v podobnih vrednotah srca (Hersey, 2013).

Ste manager in ste se znašli v precepu kako delovati in kak je vaš način vodenja, ki bo zagotavljal uspeh? Dober manager mora biti več kot podjetnik,  tudi motivator, osebnostno močen in stabilen posameznik, ki ga zaznamujejo vrline, ki so se izkazale za pomembne pri managerskem delu. V kolikor želite pri svojem delu postati še boljši in menite, da z vidika osebnostnega razvoja obstaja še prostor za izpopolnjevanje, nam lahko pišete na info@julius.si ali nas pokličete na 041 737 666.